Apartma On Net

Dejavnosti na tem območju

Otok Cres je največji jadranski otok, nahaja se na severnem delu Kvarnersekga zaliva. Dolg je 66 km in širok od 2 do 12 km. Obala je razvejana in dolga okoli 248 km, sestavljajo jo mnogi zalivi, zalivčki, peščene in prodnate plaže na južnem in zahodnem delu, medtem ko je severni in vzhodni del strm in surov. Otok Cres označujejo velike razlike med severnim submediteranskim delom z visokimi in gostimi gozdovi hrasta, brestov in kostanjev, in med srednjim in južnim delom, ki ima ogromno pašnikov in je gosto poraščen z makijo. Veliko bogastvo rastlinskega sveta ( preko 1300 različnih vrst) in živalskega sveta z izjemnim številom endemičnih vrst predstavlja pravi izziv za ljubitelje narave. Lahko rečemo, da se na zelo mali površini nahaja cel botanični vrt, bogastvo avtohtonih rastlin in bujne vegetacije.

Na Cresu je tudi eno od zadnjih bivališč zelo redke ptice beloglavega jastreba. Odlični mikro podnebni pogoji in posebna narava omogočajo vsem ljubiteljem narave in bivanja v naravi in vsem, ki želijo spoznati notranjost otoka, aktiven in zanimiv dopust. Tukaj je razpolago veliko sprehajalnih in pohodniških poti. Po Cresu se izplača potovati in ga odkrivati. Njegova lepota in šarm nikjer ni skrita. Tak, ko ga enkrat odkrijete, ostane vedno v srcu.

Otok Cres je bil naseljen že v mladi kameni dobi. Zgodovino prikazuje zelo bogata zgodovinska in kulturna dediščina: od niza liburskih gradov, ostankov antičnih mest, zgodnjekatoliščih cerkev, razsutih po otoku, samostanov in ostankov iz beneškega obdobja do spomenikov iz današnjega časa.

Ker na obeh otokih (Lošinju in Cresu) ni površinskih vodotokov (izjema je izvirček v vasi Vodice), je Vransko jezero edini vir oskrbe s pitno vodo. Njen "okus" je precej drugačen od vode izpod naših slovenskih gričkov, nekako še za odtenek čistejši, brez velikih količin klora ter dodatnih kemikalij. Čeprav tudi doma večinoma pijem vodo in definitivno nimamo slabe, se mi ta iz vranskega jezera zdi še boljša. Od leta 1953 se s pomočjo črpalk voda dviguje v velik zbirni rezervoar, od koder je speljan vodovod po vsem otoku. Jezero, ki se nahaja v veliki kotanji pod vasjo Vrana, je kriptodepresija s površino 5,75 km2. V njem se nahaja okoli 200.000.000 m3 vode, ki se v jezero steka preko podmorskih kraških kanalov iz pogorja Učke. Jezero je bogato s sladkovodnimi ribami (jegulje, klini, ščuke, najgloblja točka pa se nahaja 61,5 m pod morsko gladino. Voda se iz Vrane preko poroznih kamnin v manjših količinah na številnih mestih izteka tudi v morje. Dostop do jezera je prepovedan.

Očarljivost sredozemskih vasic, dolgi sprehodi ob morju in neskončni zalivčki s samotnimi plažami. Za otok Cres se zdi, da živi v svojem ritmu ... ... ritmu, ki je daleč stran od sodobnega ponorelega sveta. Na njem človek - posebej jeseni, ko odidejo množice turistov in se utrip na otoku umiri v podobi nemških upokojencev, dobi točno tisto, kar od tovrstnega dopustovanja pričakuje. Dobre ceste (no, vzpon na Lubenice je poglavje zase), idealnih 20 in nekaj stopinj v sončnem vremenu, prijetni natakarji s pestro ponudbo, ki postrežejo okusno hrano, čudoviti razgledi, ravno prava turistična razvitost, da ima človek občutek, da mu nič ne manjka in hkrati, da se je zatekel na pravi kraj, čisto morje in - mir. "Tukaj bo vsak našel svoje srečno pristanišče," je geslo tega kvarnerskega otoka, na katerega je mogoče priti prek dveh trajektnih povezav - iz Brestove v Istri in Valbiske na otoku Krku. Za katero koli možnost se boste odločili, je povezav dovolj, vožnja pa traja manj kot pol ure. Mesto Martinščica je precej mlado naselje, zelo lepo, na najbolj privlačnem delu creske obale, na širokem zalivu, odprtem na jugozahod. Staro zgodovinsko jedro sestavlja cerkev Sv.Martina z frančiškanskim samostanom iz 16.stoletja in kaštel družine Sforza iz 17.stoletja. danes je lepo urejeno naselje osredotočeno na družinski in kamp turizem. Ob prelepih plažah severno od naselja v nedotaknjeni naravi se odpirajo velike možnosti za kvaliteten in aktiven dopust in počitek.

Plaža v Lubenicah na Cresu spada med najlepše na Jadranu, a tako kot za vsako lepotico se je treba tudi za to potruditi. Na največjem jadranskem otoku se zdi, da se je čas marsikje ustavil. Vasica Lubenice je stara 4000 let. Mladi so odšli, tam živi le še nekaj staroselcev, ki poleti zaradi turistov nimajo miru. Nihče ni ravnodušen, ko se 378 metrov nad morjem ob hlajenju vetra sprehaja po srednjeveški utrdbi in se uzre proti morju. Spodaj se prikaže plaža, do katere je več kot pol ure hoje, kar sredi vročega dneva ni najbolj priporočljivo početje. Treba je namreč misliti tudi na to, da slej ko prej sledi pot navzgor, razen če te spodaj ne čaka jadrnica. Kdor se vseeno potrudi, je bogato nagrajen, saj na plaži ni takšne gneče kot na drugih biserih Jadrana, recimo na Zlatem rtu na Bolu. Zaradi kamnite poti svetujemo, da na pot odidete v pravi obutvi.