Apartma On Net

Dejavnosti na tem območju

Forma Viva je zbirka kamnitih skulptur. Kiparji iz 30 različnih držav so v štiridesetih letih neprekinjenega delovanja pustili več kot 120 kamnitih kipov. Večina se jih nahaja v čudovitem zelenem parku polotoka Seča, nekatere so še v parkih Izole, Pirana in Kopra. Mednarodna srečanja kiparjev so potekala na štirih lokacijah, poleg Seče so delovišča tudi v Kostanjevici na Krki, Mariboru in Ravnah na Koroškem. Skulpture so oblikovane iz razpoložljivega materiala. V Seči so skulpture iz kamna, v Ravnah na Koroškem iz jekla, v Mariboru iz betona in v Kostanjevici na Krki iz hrastovega lesa. Skulpture so razstavljene v samem mestu, njegovi okolici, na vrtovih nekdanjega samostana in v naravnem okolju. V letu 1998 je Forma Viva po desetih letih mirovanja ponovno začela delovati. Srečanja naj bi sedaj potekala na vsaki dve leti.

Kanal svetega Jerneja se nahaja v Seči pri Portorožu. V kanalu svetega Jerneja so privezane jadrnice in barčice za rekreativno jadranje. Nekdaj so bili solinski kanali pomembne komunikacijske poti. Tik ob izteku kanala svetega Jerneja v morje je poslednje domovanje odsluženih lesenih bark. Ta nostalgična motivika razpadajočih čolnov privlači številne slikarje. Ob robu Sečoveljskih solin je kolesarska pot Parenzana. Tukaj lahko vidite informacijski tabli za Krajinski park Sečoveljske soline in tablo Parenzana – pot zdravja in prijateljstva. Od kanala svetega Jerneja vodi cesta do vrta kaktusov in rta Seča. Iz kanala svetega Jerneja se odpira pogled proti Piranskemu zalivu.

Strunjan je bil leta 1990 proglašen za naravni rezervat. Predstavlja značilen vzorec flišne pokrajine obalnega območja. Razteza se ob slovenski obali med Izolo in Piranom v dolini reke Roja. Ima značilno floro in fauno. Predel ob izlivu reke Roja so že v srednjem veku spremenili v soline, vendar je danes aktiven le še majhen del le teh. V neposredni bližini solin naletimo na laguno – Stjužo, ki je bila včasih zelo ribolovno bogata. Laguna in soline so stičišče morskega in kopnega vodnega elementa s specifičnimi ekološkimi razmerami. Posebnosti parka in njegove vrednote so razloženi tip poselitve, kulturne terase, soline, ki so etnološki in tehnični spomenik ter sedem domačij, ki so tudi etnološki spomenik. Spomenika oblikovane narave sta park ob Vili Tartini, ki je pravi primerek submediteranske vegetacije ter dvostranski drevored pinij ob magistralni cesti. Je izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine. Je tudi najdaljši neprekinjen del naravne obale v Tržaškem zalivu.

V Sečoveljskih solinah lahko vidite prikaz pridelovanja soli na način, ki izvira še iz 14. stoletja. Sečoveljske soline spadajo med ene redkih solin, kjer se sol še prideluje po več stoletjih starih postopkih. Raztezajo se ob ustju reke Dragonje pri Sečovljah na približno 650 ha površine. Leta 2001 je Vlada Republike Slovenije razglasila območje Sečoveljski solin za krajinski park, območje Muzeja solinarstva pa za kulturni spomenik državnega pomena. Krajinski park se deli na južni in severni del, ki ju loči kanal Grande – Drnica. Severni del Parka, kjer poteka še aktivna pridelava soli, se imenuje Lera. Južni del Parka, ki meji na Hrvaško, se imenuje Fontanigge. Na Fontaniggah je bila pridelava soli v 60. letih prejšnjega stoletja opuščena. Sol se prideluje na solnih poljih. Te obsegajo kristalizacijske in izparilne bazene. Morsko vodo speljejo iz izparilnih v kristalizacijske bazene ali kavedine po načelu prostega pada ali pa s črpalkami. Na Leri poteka postopek z uporabo črpalk. Voda nato teče po kanalih, ki jih imenujejo lide. Sol nastane, ko iz bazenov izhlapi voda. Solinarji jo nato z lesenimi strgali, ki se jim reče tudi gaveri, spravijo na kupčke ter pustijo, da se sol čisto odcedi. Solinarji za hojo po bazenčkih uporabljajo posebne natikače ali taperine, da preprečijo poškodbe petole. To je posebna vrsta biosedimenta, ki preprečuje prehajanje morskega blata v sol in zadržuje vgrajevanje posameznih ionov v sol. V bazenih se s kristalizacijo vode pridobi tudi zdravilno blato ali fango, ki je zdravilno za revmatične bolezni. V solinah lahko vidite solne fonde, kjer se proizvaja sol za različne naročnike. Za pridelavo soli je najboljše sončno vreme z rahlim vetričem kot sta tramontana in burja. Na leto v Sečoveljskih solinah v povprečju pridelajo 2.000 ton soli.